Sledili bomo trendu vključevanja kadrov iz gospodarstva kot tudi gostujočih predavateljev z drugih gradbenih visokih šol iz tujine.
Ker ljubljanska in mariborska visoka šola praviloma ne izdajata soglasja svojim predavateljem za sodelovanje z novonastalimi visokimi šolami, na temelju izkušenj pri iskanju kadra z ustreznimi referencami ugotavljamo, da razpoložljivih visokošolskih učiteljev praktično ni. Zato smo jih poiskali na šolah zunaj Slovenije. To nam širi obzorje, vendar dolgoročno planiramo glavnino stalnega, na institucijo navezanega kadra.
Posledice pomanjkanja gradbenih kadrov pa se ne zrcalijo samo v izobraževalnih institucijah, temveč v gospodarskem in družbenem življenju na splošno in so vzrok številnim anomalijam
Primer: v konkretnih situacijah, ko o gradbenih projektih ali na primer izdaji gradbenega dovoljenja na UE odločajo ljudje, ki v svoji študijski karieri niso poslušali nobenega strokovnega predmeta s področja gradbeništva, so zapleti neizbežni. Te službe običajno vodijo pravniki, organizatorji, ali upravni delavci, ki se osredotočajo na formo namesto na strokovno vsebino. Posledično prihaja do oteževanje postopkov za investitorje, nestrokovnem odločanju ob zazidavi kmetijske zemlji I kategorije, pozidavi poplavnih območij itd.
Ker primanjkuje tudi gradbenih inženirjev, ki bi želeli in bili sposobni predavati po strokovnih šolah ali bi bili člani pomembni strateških komisij v šolski politiki, je strokovne vsebine začela preraščati formaliziranost postopkov in zapolnjevanje praznin z balastnimi vsebinami. Ker je v šolstvu osebni dohodek strokovnega učitelja normativno določen, je zelo težko dobiti kvalitetnega strokovnjaka, ki bi predaval za bistveno nižji dohodek kot ga doseže v gradbeni operativi.
Obogatitev ponudbe predavateljskega kadra je tudi eden od razlogov za ustanovitve visoke strokovne šole.
